So zgodbe, ko se lahko usedeš in jih na hitro napišeš in so osebne zgodbe, za katere potrebuješ svoj čas. Danes s tabo delim to drugo, saj mi je pošteno zamajala tla pod nogami, hkrati pa me peljala v bistvu – nazaj k sebi.
Čeprav sem sprva mislila, da razlog tiči samo v začetku letošnjega leta, ko sem izgubila meni ljubega dedka, pa sem v zadnjem času prišla do bistva, da ima vse to svoje korenine že nekaj let nazaj, samo pogledati je bilo treba celo sliko.
Ko se je marca 2020 začela k…a je bila pred mano PRVA velika odločitev > čakati, kaj se bo zgodilo, ter kako bodo zame poskrbeli drugi ali stvari vzeti v svoje roke, in slediti srcu. Brez velikega razmišljanja sem vzela stvari v svoje roke in sledila srcu (in tudi danes bi še enkrat storila enako, čeprav sem HVALEŽNA za vse ljudi in izzive, ki so bili na moji poti), kljub vsemu, pa sem po malo več kot letu dni skoraj izgorela.
Z jasnimi znaki, da nekaj ni ok me je ustavilo moje telo. Ko danes pogledam nazaj, si pravim, da mi je pravi čas vzelo še zadnje atome moči, pred mano postavilo ogledalo in mi dalo jasno vedeti, da se moram odločiti, katero pot bom nadaljevala.
Lahko bi iskala tisoč in en izgovor, a ga nisem. Vzela sem stvari v svoje roke, obrnila nov list in sledila sebi, svoji viziji in ciljem v življenju. Bilo je lepo, bilo je čudovito, dokler se mi letos začetek leta ni sesulo vse.
Čeprav nikoli ni pravi čas za slovo, a najtežje je, ko se to zgodi nepričakovano. V trenutku sem se izgubila. Izgubila sem sebe kot sem se poznala vsa leta svojega življenja. Ponovno sem morala obrniti nov list, ki je bil drugačen. Neznan.
Ostala je praznina, a hkrati toplina, ob kateri mi je lepo za vse skupaj doživete trenutke. HVALEŽENA sem, da sem jih lahko doživela in HVALEŽNA, da sem v zadnjih letih, v njih videla in čutila nekaj več. Ob vsem tem pa sem spoznala in dobila potrditev, da je življenje prekratko, da bi delala stvari, ki me ne veselijo in ki črpajo mojo energijo.
Zabolelo me je tudi spoznanje, da lahko narediš karkoli, a tebe več ni, tvoje stvari ostanejo in svet se vrti naprej. Ostanejo pa spomini, ki bodo večni in prav na vsakem koraku. Teh spominov pa želim tudi sama ustvariti, čim, čim več. S svojimi zapisi, izdelki in z vsem kar še pride.
Minevali so dnevi, minevali so tedni in minevajo meseci. V tem času pa sem še bolj spoznala, kdo sem jaz, kakšne so moje vrednote, kaj si želim in kaj je zame ŽIVLJENJE. Na tej poti sem padala dan za dnem, se vmes pobrala in se spet sesula. Čeprav za mnoge na videz močna in nezlomljiva, a sem v sebi šibka in ranljiva. Ja, to sem (bila) jaz v zadnjih sedmih mesecih.
Pa sem ne glede na vse ponovno našla svojo voljo do življenja, ki mi jo daje USTVARJANJE. To je bil tudi njegov smisel življenja in v tem želim vztrajati tudi naprej. Čeprav je bilo trenutkov, ko sem želela v tem kratkem času obupati nič koliko, a so mi voljo in pogum dajala vaša sporočila in naročila.
Obdobja, kot je bilo to, so in bodo del življenja. Življenje pa nam je dano, da si ga narišemo, porišemo sami. Mi smo tisti, ki imamo vse vajeti v roki in ni vredno, da vztrajamo v nečem kar nas oddaljuje od našega bistva – nas samih.
Ko jaz nisem bila dobro, tudi drugim nisem mogla dati tega, kar bi želela. Zato sem se v trenutkih umaknila, sestavila in nadaljevala pot. Bilo je fejst fejst težko, ampak danes sem spet tukaj.
Z največjim veseljem z vso svojo energijo, ljubeznijo in vztrajnostjo želim nadaljevati pot, ki sem si jo vsa ta leta tlakovala. Ne bom obupala, a potrebovala sem svoj čas. Mogoče bodo še prišli trenutki, ko še vedno ne bom dobro, a bom vedela zakaj. Kajti ko ponovno ne bom sledila sebi, mi bo življenje dalo lekcije. Ene so lažje, druge ekstra težke, a tako pač je.
Kljub vsem tem izzivom pa sem se v zadnjem času kar nekajkrat lotila nekaj novega, kar mi je bilo sprva uau, a me je kasneje nekaj “zmotilo” in ideja je ostala nekje v predalu. Zadnjič pa se je zgodil en klik sredi noči, ko sem dobila eno res hudo idejo, ki sem jo morala uresničiti takoj. Vedela sem, da moram poslušati ta glas in skočiti iz svoje cone udobja.
In nastala je. Nova kolekcija RAINBOW, barvita, čudovita in unikatna. Njeno sporočilo nosi ta moja osebna zgodba, brez katere zagotovo ne bi nastala. A tukaj je, saj vedno za vsakim dežjem posije sonce, vmes pa se prikaže mavrica.
Skupaj z njo pa čutim, da je čas, da posije tudi v moje življenje ponovno sonček 💖 Spoznaj jo in si sestavi svoj RAINBOW kompletek.
Hvala, ker si del moje unikatne poti!