Objavljeno v

Zmorem, ker hočem. Vem pa, da ne bo lahko!

Leto, ki je za nami, je bilo zame »noro«… a sem hvaležna za vsako priložnost in izkušnjo, ki mi je bila dana. HVALA TI, ker si bila (tako ali drugače) del moje zgodbe! Bilo je leto, ko sem se precej poglobila vase, občutila v svojem srcu, kaj so moje sanje in še bolj ozavestila,  da jim je potrebno slediti, saj le tako dosežem zastavljeni cilj.

Leto 2015 sem začela dobesedno s cmokom v grlu. Te zanima, zakaj?
Res je, da sem imela delo preko pogodbe za štiri ure dnevno, ampak bilo me strah, saj nisem vedela, kaj me čaka, kako bo vse skupaj potekalo, predvsem pa, kako bom s tem preživela. Po razmisleku sem si rekla: »V redu, potrebujem to brco v rit, da naredim nekaj zase, saj vem da sem to sposobna.« In ne, nisem se zaprla v stanovanje in se smilila sama sebi kot večina drugih. Zelo hitro sem zavihala rokave, delala na sebi, se izobraževala, iskala nove priložnosti, spoznavala nove ljudi,… vsak dan znova sem spoznavala, da je bila to odlična in pravilna odločitev za grajenje trdnih temeljev mojega posla.

Ja, lani je dokončno padla odločitev, da moj hobi postane posel. Nekaterim se izdelava nakita še vedno zdi samo hobi in me (še vedno) ne jemljejo resno, čeprav sem jaz v tem našla svojo pot do zastavljenega cilja. In ne, to ni moja »modna« muha, to je nekaj, v čemer neskončno uživam in vse to prenašam v svoje izdelke, saj želim, da ta energija pride tudi do tebe in tvojih najdražjih, ko jim podariš moj izdelek za kakšno posebno priložnost.

Pa ti, si se kdaj vprašala, kako je delati stvari, ki te res ZELO veselijo, da takrat pozabiš na čas in ko tvoj delavnik ni omejen na osem ur (v mojem primeru jih je še veliko več, ampak nič zato), ko korak za korakom osvojiš nove cilje… Kljub temu, da je v ozadju poleg vseh teh čudovitih trenutkov tudi veliko drugega (več o tem kdaj drugič), jih ne zamenjam za nič na svetu.  Kaj vse se je zgodilo v mojem sanjskem letu 2015, lahko prebereš tukaj.

Sedaj pa je tukaj novo leto in sprejeti je bilo potrebno novo, veliko odločitev. V preteklem letu je bilo polno akcije in veliko prilagajanja, da sem lahko peljala vzporedno dve, tri, štiri stvari, letos pa sem se odločila, da sledim samo še sebi in svojim sanjam. JA! Prav si prebrala. Padla je odločitev, da v tem letu ne delam več preko pogodbe, ampak na pripravljene trdne temelje začnem graditi svojo sanjsko hiško in končno napišem tudi magistrsko nalogo na arhitekturi. Priznam, da so bili prvi občutki, ko sem sprejela to odločitev, zelo mešani in da je bilo kljub temu vseeno prisotnega malo strahu (ampak res malo). Vendar to je tisti strah, ki vzbuja v meni radovednost, kaj vse me še čaka. In dobro vem, da se je to preprosto moralo zgoditi.

Med branjem knjig Dobre vile – Maje sem velikokrat prebrala, da se vse zgodi z razlogom, da se nam ena vrata zaprejo (se eno poglavje življenja zaključi) in da se odprejo nova vrata v svet, pri tem pa moramo skočiti iz svoje cone udobja. Ja, začeti moramo svoje ŽIVLJENJE in ne življenja drugih.

Saj veš, da mnenja drugih niso pomembna, so zgolj njihova mnenja, pomembno je, kaj čutiš ti, da slediš sebi. In če veš, da si nekaj sposobna, da si to upaš narediti, potem to tudi naredi! Ne čakaj na jutri, to naredi danes, sedaj, takoj! Ker če si boš nekaj želela, boš vedno našla svojo pot, ki te bo vodila k tvojim sanjam in zastavljenim ciljem. In ne obupaj takrat, ko pridejo slabi dnevi, tudi jaz jih imam, pa kljub temu v meni ostane ogromno želja po tem kar počnem. Najdi nekoga, ki bo tvoj vzornik, motivator, nekoga, ki ti bo stal ob strani, ko ti bo težko in boš potrebovala usmeritev naprej. Verjemi, vse se da, če se hoče!

Tudi TEBI želim vso srečo na tvoji poti in če si sedaj dobila nov pogum, sem še toliko bolj vesela zate!