Objavljeno v

Se je moralo zgoditi prav to,…

Se je moralo zgoditi prav to, da sem jaz zaživela s polnim potencialom?
… ko sem jo prvič zagledala v bolnišniški postelji, vso nemočno, niti 5% tiste osebe, ki sem jo poznala celo življenje, sem na vratih v sobo kar obstala. Takrat se je v moji najstniški glavi rolalo vse mogoče: “Kaj vse se bo še zgodilo? Kako se bo razvilo? Kaj pričakovati? In zakaj ravno ona, ki je bila vedno zelo delavna, poštena, pravična in je vsem vedno dajala samo ljubezen?” Možganska kap jo je vso nemočno prikovana na posteljo in to so bili najhujši dnevi v mojem življenju. Meni in celi naši družini, se je tako življenje v trenutku obrnilo na glavo.

“Sem izgubila mojo zelo veliko vzornico? Mojo babi?”

Skoraj. Minevali so dnevi, tedni, meseci, ko ji je šlo z VELIKO naše pomoči počasi na bolje. Stopili smo skupaj in ji z vso ljubeznijo pomagali. Predvsem naš dragi dedi, za kar sem mu še danes neizmerno HVALEŽNA. Vsak dan je bil z njo, jo hranil, se z njo pogovarjal, jo razvajal, jo učil na novo hoditi, ji je dal toliko volje in motivacije, da je šla lahko čez celotno preizkušnjo, ki je bila tako zanjo, kot za vse nas, ZELO težka. A ona pravi, da se je z njo na novo rodila in da se šele sedaj zaveda, koliko ji pomeni življenje, ljubezen in podpora vseh nas.

Moja velika vzornica-Tjasa-Vodeb

Slab začetek in srečen konec!
Po vseh preizkušnjah, se je celotna zgodba na srečo končala s čudovitim koncem in še je danes je z nami, ta naša super babi. Postala je močna in z ogromno volje po življenju, tudi takrat, ko se tako ali drugače vrnejo bolečine. JA, ona je bila od vedno in bo zavedno moja najboljša in najljubša babi – moja VELIKA vzornica!

Kaj sem ti želela povedati skozi en delček te zgodbe?
Da sem se iz nje za moje življenje naučila OGROMNO! Res je, to je moja osebna stvar, dogodek in preizkušnja, ki ni potrebno, da o njej pišem javno in golo iskreno. Ampak zame je to en izmed zelo pomembnih in prelomnih trenutkov, ki mi je dal zelo VELIKO lekcijo za moje življenje. Takrat se seveda tega nisem zavedala in sem na ta dogodek, tako kot večina, gledala kot na tragedijo in na nekaj slabega. Kar naprej sem se spraševala zakaj ravno njej in zakaj ravno mi?!? A odgovori na to preizkušnjo so mi sedaj, toliko let kasneje zelo jasni.

Kaj sem se naučila?
OGROMNO! Šele zadnji dve leti se zavedam, da se je to »moralo« zgoditi, da sem se začela zavedati svojega potennciala in kako dragoceno je naše življenje. Preizkušnja je bila taka kot je bila, te ne morem spremeniti ne jaz ne ti, a pomembno mi je njeno sporočilo: »V življenju poslušam svojo intuicijo, tako sem vedno na prvem mestu jaz (ne to ni nič sebično) in moje zdravje, šele nato vse ostalo.« Kajti, ko ti je najtežje šele vidiš in spoznaš, kdo so tiste prave osebe, ki ti v dobrem in slabem stojijo ob strani. Verjemi, da je tistih iskrenih zelo, zelo malo.

Kaj ima ta dogodek z mojo podjetniško potjo?
Tudi OGROMNO! Ko sem začela stopati po podjetniški poti, se je spremenil moj pogled na celoten svet in v njej sem našla vzor, saj je tista, zaradi katere imam več motivacije in poguma. Vedno, kadar sem čisto na tleh in mi je zelo hudo, si rečem, če je zmagala ona v vseh bolečinah, bom zmagala tudi jaz, ki sem zdrava. In, ko že skoraj obupam, si rečem: “Ne, poizkusila bom samo še enkrat!”

Res je, moja pot in situacija je drugačna, a vseeno na nek način zelo podobna. Tudi v podjetništvu se borim z dneva v dan in bijem veliko bitko sama s sabo, v kateri pa sem odkrila toliko novih stvari o sebi, da si ne bi nikoli mislila. V zadnjih dveh letih, so mi tako na plan pridrvele vse dobre in slabe lastnosti, ampak nič zato. Naučiti sem se morala samo, kako iz njih potegniti le najboljše za življenje in da sem ob tem tudi neizmerno srečna. Zelo sem HVALEŽNA sama sebi, da se tega nisem ustrašila, ampak sem sprejela vse in skozi celoten proces spoznala pravo, srčno in unikatno Tjašo. Našla sem samo sebe, ki sem se toliko let skrivala nekje daleč zadaj.

Kaj vse se je spremenilo?
Popolnoma se je spremenil moj pogled na svet. Čeprav so to težke preizkušnje, sem na njih začela gledati kot na sporočilo, ki mi je poslano, da se iz njega nekaj naučim. To so zame preizkušnje ali sem dovolj močna, da bom šla naprej ali pa bom obstala na točki in se smilila sami sebi. Sama bom vedno, v vsakem trenutku, izbrala moč in šla pogumno naprej.

Zavedati sem se tudi začela, da nihče od nas ni večen in da moramo še kako ceniti, predvsem pa polno živeti naše življenje. Le kdo ga bo, če ne mi sami. Od takrat naprej poslušam sebe in če ne morem več, se ustavim, relaksiram, pomirim in potem nadaljujem. Polna energije in novih idej.

In še moji iskreni nasveti TEBI!
1. Na vsako težko preizkušnjo ne glej kot na tragedijo, takrat stopi dva ali tri korake nazaj in poglej kaj ti sporoča in kaj si se oz. se boš iz nje naučila. Vem, da je tisti trenutek zelo težko in hudo, ampak kasneje se izkaže, da se je moralo zgoditi točno tako in nič drugače. Zgodilo se je zato, da si zrasla ti in vsi ostali okoli tebe.
2. NIKOLI ne pojdi preko svojih zmožnosti, ker ti bo slej ko prej nekaj priletelo nazaj in takrat bo veliko bolj bolelo. Verjemi, to ni vredno, saj je življenje preveč lepo, da bi morala iti čez take hude preizkušnje, kot sem jo bila deležna jaz. Zato se kakšno stvar nauči iz napak tistih, ki so nekaj podobnega že dali skozi.
3. V vseh težkih trenutkih, pa vedno najdi tisto malo gorečo lučko, ki te bo peljala naprej po tvoji poti, do tvojih ciljev in zmag.

Te zanimajo še ostale pomembne prelomnice v mojem življenju in kako danes gledam na njih? Nedelje (skoraj vsaka) bodo rezervirane za njih, zato ne pozabi spremljati mojega bloga brez zavor, kjer pa lahko že danes prebereš vse aktualne dogodivščine in kmalu tudi tiste, bolj golo iskrene, ki so že v preteklosti popolnoma spremenile moje življenje.

Bodi unikatno in unikatna.
Objem, tvoja Tjaša