Objavljeno v

Čista, a ranjena duša

Priznam. V poplavi vsega sem ponovno izgubila sebe. Tisto pravo in unikatno Tjašo, ki sije navzven in diha s polnimi pljuči. Prav zato je minilo tudi toliko časa od mojega zadnjega zapisa, saj sem menila, da itak nimam nič pametnega za napisati, povedati. Seveda temu ni bilo tako, ampak izgovorov za nazaj sedaj ne bom iskala. Raje bom s tabo še naprej iskrena, zato bom danes na “papir” izlila vsa čustva, ker čutim, da si to želim storiti.

Ampak preden izlijem iz sebe VSE, kar čutim in kar se mi dogaja, se ti najprej zahvalim, da si sploh tukaj, da bereš ta zapis, da ti je mar zame in ti ni vseeno zate! Prav tako je celoten zapis napisan iz mojih občutkov, ki so postali del mene skozi različne situacije v življenju, za kar pa ne krivim NIKOGAR, saj mi je vsak v tistem trenutku dal točno to, kar se je njemu zdelo prav in za kar je imel znanje. Več o tem tudi v nadaljevanju…

Bodi oblije Bled – drugič

Vedno se nekje začne in vedno je treba narediti korak naprej, če si zaželim spremembe. Tako sem že nekaj mesecev nazaj dobila notranji klic, da moram tudi letos biti del tega dogodka, čeprav sem se že takrat zavedala, da mi bo ponovno spremenil življenje IN prav sem imela. 4 dni intenzivnega dela v sebi mi je dalo ogromno novih AHA momentov, ki sem jih nujno potrebovala, da se postavim nazaj.

S tabo bom danes delila 3,  ki so trenutno zame najbolj pomembni:

1. AHA moment – mi je dal potrditev, da sem že do sedaj delala prav

Ljudem z veseljem pomagam, a ko sem ob njih, jim nudim oporo, jim ne pametujem in jih ne rešujem, kajti ljudje se moramo začeti ukvarjati sami s sabo in svojimi občutki. Tega preprosto ne morem reševati za druge, saj ne morem prevzeti odgovornosti za njihova čustva, njihovo življenje in njihove odločitve. Zato tudi od mene vsega tega “pametovanja” ne prejme nihče. Mogoče sem za koga sebična, ampak prav vsakemu živemu bitju na tem planetu želim zgolj in samo najboljše, kar pa si lahko ustvari vsak samo SAM! Bom pa z veseljem zraven za oporo in varen objem.

Pa greva še na moj primer… Ker sem ena tistih, ki imam zelo dobro intuicijo, ter razvit čut za sprejemanje/doživljanje okolice vedno vsako stvar za nekaj trenutkov povežem z razlago – zakaj se mi to dogaja oz. kaj mi to želi sporočiti. Ponavljam…ob tem NIKOLI nikogar NE obsojam, da mi to dela zanalašč, da se izživlja nad mano, da mi hoče kaj slabega…a vendar se mi dogaja, da me določene stvari vseeno prizadenejo, ohromijo, zlomijo. In v teh štirih dneh sem dobila potrditev še eno potrditev, da težava niso oni, ampak so težava moji stari in potlačeni občutki, ki jih moram rešiti SAMA! Ja, tudi jaz sem krvava pod kožo, imam čustva in si želim biti sprejeta točno taka kot sem, brez da bi se morala spremeniti ali si nadeti masko.

Želim si samo, da so ljudje (tako kot jaz njim) ob meni, brez da me rešujejo, ampak samo, da so, da čutim njihov občutek varnosti in pripadnosti.

2. AHA moment – biti drugačen je dar

Biti drugačen oz. biti senzitiven je dar, ki je bil dan redkim osebam. Jaz imam ta privilegij, da je izbral mene, ampak do zdaj mi je bilo z njim zelo, zelo težko živeti, saj se velikokrat nisem počutila sprejeto. S tem ko sem se odzvala umirjeno in drugače kot večina, sem dobila »nalepko«, da sem čudna, da naj se začnem lepo obnašati, da nimam čustev, da sem sebična, da naj nimam več takih izpadov… Poslušati vse to in še mnogo več je res grozno. Kako sem zmogla do zdaj živeti s tem, ne vem, vem pa, da sem zaradi vsega tega ponovno potlačila svoja čustva in si nadela lupino, da sem bila navzven videti ok, čeprav je moja notranjost trepetala, jokala,..

Se pa tudi zavedam, da do zdaj nisem vedela, kaj točno se dogaja z mano, nisem znala razložiti drugim kako mi lahko pomagajo. Torej, tudi tukaj ni krivda v njih, ampak v meni, saj nisem znala jasno in glasno povedati, kako mi lahko pomagajo. Čeprav bo tukaj zelo težko doseči tisto, kar si želim, saj nekdo, ki nima določenega znanja, ni na moji frekvenci, težko na pravi način pomaga osebi, ki je zahtevna in zase priznam, da sem. Zato sem v teh dneh sprejela še eno pomembno odločitev, da mi je dovolj že to, da sem slišana, da me poslušajo, pa čeprav ne dobim njihove potrditve. Sprejela sem, da so taki, kot so, da so življenja njihova in da jih ne bom spreminjala, bom pa zelo vesela, če bodo kdaj v meni videli zgled in si bodo tudi sami želeli lepšega in boljšega življenja. Zaslužimo si ga vsi, samo dovoliti si moramo, da preprosto smo to, kar smo.

3. AHA moment – ko nekoga ocenjuješ, vedno poglej celoto, ne samo delček nje

»Drugačna, popolna, srečna. Oseba, ki ji vedno vse uspe in ji je tako ali tako vse dano.« Tako približno me vidijo nekateri in tudi to me je zadelo v srce. Res je, od nekdaj sem rada drugačna in to vedno izraža tudi moja zunanja podoba (s katero se počutim res odlično in samozavestno), pa mogoče en delček notranjosti. Ostali delček mene pa zelo trpi, ko vidim, da me imajo za tako popolno, da moram dosegati samo najboljše, da večina stvari ni nikoli dovolj dobra, da sem jaz tista, ki ne potrebujem pomoči, da ne potrebujem nikogar, da je, tako kot je vredu. Ampak ni ok. Daleč od tega. Mogoče navzven res dajem tak občutek, saj mi je dal »varnost«, da ne rabim spustiti blizu ljudi, ki mi želijo slabo, saj v meni prebudijo slabe občutke. Ampak tako ne gre več naprej, želim si biti enakovredna vsem, imeti pozornost, podporo, občutek varnosti ne glede na moje uspehe, ki si jih prigaram sama, s trdim delom. Zato me tukaj čaka še OGROMNO, OGROMNO dela, saj podreti svoj zid in spustiti zraven sebe ljudi, ki mi vzbujajo tak občutek, ne bo tako preprosto. Ampak prepričana sem, da mi bo uspelo tudi to.

Pomembno spoznanje ob zaključku dogodka, ki mi je ponovno dal moč, da razprem krila

Nihče ni bolj avtentičen kot tisti, ki si dovoli čutiti. Biti točno to, kar je, brez mask, brez prilagajanja drugim. In tudi to je ok, da se jaz izražam na svoj način – s pisanjem. Če bom kdaj to počela, na kak drugačen način še ne vem, čeprav so želje, ampak korak za korakom, da najprej ozdravim svoje trenutne rane. Dokler s teh krasta ne odpade sama, ne morem naprej, a vseeno si moram dovoliti še več. Dovoliti si moram, da še bolj izražam sebe, sledim svojim željam in občutkom, ob tem pa ohranim svojo svobodo odločanja.

Današnji zapis bom zaključila s tem, da pusti razum in pojdi v srce! Tam te čaka nekaj najlepšega in najbolj polnega. Tukaj sem s tabo in ob tebi, samo povedati moraš na glas, kot sem tokrat to storila tudi jaz. Verjemi, da ni bilo lahko zapisati vsega tega, ter pokazati svojo ranljivost svetu, ampak če želim narediti spremembo v svetu, je bil potreben prvi korak.

Bodi unikatno in unikatna,
tvoja Tjaša

 

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.